
Znanstveniki so morda vse bližje potrditvi obstoja temne snovi – nevidne snovi, za katero menijo, da predstavlja več kot četrtino snovi v vesolju.
Vse, kar je v vesolju vidno, je sestavljeno iz običajne snovi – od zvezd in planetov do živih bitij in stvari, ki nas obdajajo.
Običajno snov lahko zaznamo prek različnih valovnih dolžin, od infrardeče svetlobe do vidne svetlobe in gama žarkov, vendar ta predstavlja le približno 5 odstotkov vesolja.
Večino snovi pa, po prepričanju znanstvenikov predstavljata skrivnostni "temna snov" in "temna energija", ki sta svoj naziv "temna" dobili, ker ju ne moremo oziroma ne znamo zaznati.
Temna snov, ki svetlobe ne absorbira, ne odbija in je tudi ne oddaja, naj bi predstavljala približno 27 odstotkov mase vesolja, preostalih približno 68 odstotkov pa naj bi pripadalo temni energiji.
Temna snov in temna energija: Nevidni gonili vesolja
Temna snov in temna energija sta dve skrivnostni sestavini vesolja, ki ju znanstveniki še vedno raziskujejo – skupaj naj bi predstavljali kar 95 odstotkov vsega obstoječega v vesolju.
Obe sta nevidni in ju znanstveniki ne morejo neposredno izmeriti, temveč ju sklepajo iz učinkov na vesolje.
Temna snov je nevidna oblika snovi, ki ne oddaja svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, zato je ne moremo videti s teleskopi.
Vemo, da obstaja, ker s svojo gravitacijo vpliva na gibanje galaksij – galaksije se zaradi njene prisotnosti vrtijo hitreje, kot bi se smele glede na vidno maso.
Temna energija je še bolj skrivnostna.
Gre za nevidno silo, ki poganja pospešeno širjenje vesolja.
V nasprotju z gravitacijo, ki vleče stvari skupaj, temna energija deluje odbojno – galaksije potiska narazen.
Gama žarki v središču galaksije - dokaz prisotnosti temne snovi?
Znanstveniki so prepričani, da temna snov obstaja zaradi njenih gravitacijskih učinkov na ogromnih razsežnostih vesolja.
Zaradi svoje narave pa je njen obstoj izjemno težko neposredno dokazati.
Znanstveniki zdaj veliko upanja polagajo v raziskave presežka gama žarkov, ki jih je zaznal in kartiral vesoljski teleskop Fermi Gamma-ray Space Telescope v širokem območju blizu središča Rimske ceste.
Raziskovalci z univerze Johns Hopkins in Leibniškega inštituta za astrofiziko namreč verjamejo, da so našli dokaze o obstoju temne snovi, ki so jih iskali.
"Gama žarki, zlasti presežna gama svetloba, ki jo opažamo v središču naše galaksije, bi lahko bili naša prva sled," je dejal kozmolog Joseph Silk, z univerze Johns Hopkins in pariškega Inštituta za astrofiziko na univerzi Sorbona, soavtor študije.
Zakaj prav gama žarki?
Po najpreprostejši hipotezi o temni snovi naj bi bili njeni delci hkrati tudi lastni antidelci. To pa pomeni, da se ob trku popolnoma uničijo (anihilirajo), pri tam pa kot stranski produkt nastajajo gama žarki.
Avtorji raziskave verjamejo, da se je Mlečna cesta oblikovala s kolapsom ogromnega oblaka temne in običajne snovi pod vplivom gravitacije.
"Običajna snov se je ohladila in začela padati proti središču, s seboj pa je potegnila tudi del temne snovi," je pojasnil Silk.
Tam ti delci temne snovi medsebojno trkajo in se anihilirajo, pri tem pa nastajajo gama žarki.

Dve teoriji o nastanku gama sevanja, a pomembno je, da ena vključuje temno snov
Vendar pa bi gama žarki v središču galaksije lahko nastali še na drugačen način.
Znanstveniki so oblikovali dve glavni razlagi za njihov izvor.
Po eni teoriji naj bi jih povzročali trki delcev temne snovi, skoncentriranih v tem delu galaksije.
Študija je namreč pokazala, da bi gama žarki, ki nastanejo ob trkih delcev temne snovi, proizvedli natanko tak signal, kot ga je zaznal satelit Fermi.
Po drugi teoriji pa naj bi gama žarke povzročala posebna vrsta nevtronskih zvezd – imenovane milisekundni pulzarji, ki nastanejo, ko se nevtronske zvezde zrušijo same vase.
Ti pulzarji med hitrim vrtenjem (več sto obratov na sekundo) oddajajo svetlobo po celotnem elektromagnetnem spektru, tudi gama žarke.
Analiza avtorjev je tehtala verjetnost obeh hipotez in ugotovila, da sta enako mogoči.
A prav možnost, da bi gama žarki v sredici galaksije lahko nastali zaradi prisotnosti temne snovi, je pri raziskavi ključnega pomena, pravi Silk.
"Naš ključni novi rezultat je, da temna snov pojasnjuje podatke o gama žarkih prav tako dobro kot konkurenčna hipoteza o nevtronskih zvezdah. Povečali smo verjetnost, da smo temno snov posredno zaznali," je dodal Silk.
"Ker temna snov ne oddaja svetlobe in je tudi ne ovira, jo lahko zaznamo le prek njenih gravitacijskih učinkov na vidno snov. Kljub desetletjem iskanja je še noben eksperiment ni uspel neposredno zaznati," je za agencijo Reuters povedal astrofizik Moorits Mihkel Muru z univerze v Tartuju in Leibniškega inštituta za astrofiziko v Potsdamu, vodilni avtor študije.
Presežek gama žarkov so zaznali v območju, ki se razteza čez najbolj notranjih 7.000 svetlobnih let galaksije.
Eno svetlobno leto je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu – 9,5 bilijona kilometrov.
Območje s presežkom gama sevanja pa je od Zemlje oddaljeno približno 26.000 svetlobnih let.
Profesor Silk pravi, da njegovo "veliko upanje" za dokončen dokaz obstoja temne snovi predstavlja novo zgrajeni teleskopski niz Cerenkov v Čilu.
To bo najzmogljivejši teleskop za opazovanje gama žarkov na svetu, ki naj bi imel dovolj občutljivosti, da zazna drobne razlike med gama žarki, ki jih povzroča temna snov, in sevanjem vrtečih se nevtronskih zvezd.
Teleskop bi lahko alternativno usmerili tudi proti bližnjim pritlikavim galaksijam, za katere menijo, da so v veliki meri sestavljene iz temne snovi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje